Diplomiral je na Strojni fakulteti v Mariboru, na Ekonomsko – poslovni fakulteti v Mariboru in na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru. V državni in lokalni samoupravi je zaposlen več kot 20 let. Izkušnje iz urejanja cestnega prometa ter varnosti in preventive v cestnem prometu si je pridobil kot vodja Sektorja za komunalo in promet, ocenjevalec na vozniški izpitih, učitelj vožnje, predavatelj cestno prometnih predpisov in član komisije nacionalne poklicne kvalifikacije na področju izobraževanja in potrjevanja poklicnih voznikov avtobusov in tovornih vozil.
na sedežu organa – pritličje/soba 7
po telefonu
Vsak poslovni dan Medobčinskega redarstva po telefonu
je notranja organizacijska enota organa Skupne občinske uprave Maribor
Delovno področje
Občinski redarji in redarke Medobčinskega redarstva v skladu s predpisi in na podlagi programov varnosti občin ustanoviteljic, skrbijo za varen in neoviran cestni promet, javno varnost in javni red na območju občin ustanoviteljic in so pristojni:
Medobčinsko redarstvo je prekrškovni organ v skladu z 2. odstavkom 45. člena Zakona o prekrških – ZP-1.
Če oseba, ki ji je bila izrečena globa in kazenske točke, ni storilec prekrška, lahko vloži zahtevo za sodno varstvo, v kateri mora navesti vsa dejstva in priložiti dokaze v svojo korist. Pri tem posebej izpostavljamo, da Zakon o prekrških določa, da se posameznik s plačilom globe odpove pravici do vložitve pravnega sredstva. To pomeni, da globe ne smete plačati, če nameravate vložiti zahtevo za sodno varstvo.
Če želite navesti dejanskega storilca prekrška, to storite v okviru zahteve za sodno varstvo ter priložite njegovo izjavo. Prekrškovni organ bo preučil navedbe in priložene dokaze ter odločil v skladu z veljavno zakonodajo
V roku 8 dni lahko vložite pravno sredstvo, v katerem boste pojasnili okoliščine ter predložili ustrezne dokaze, ki bodo prekrškovnemu organu omogočili ustrezno odločitev (ustavitev postopka zoper vas ter morebitni pričetek postopka zoper dejanskega uporabnika vozila). Oseba, ki je uporabljala vozilo, lahko vaši zahtevi za sodno varstvo priloži osebno podpisano in notarsko overjeno izjavo ter kopijo svojega dokumenta. Zahteva za sodno varstvo mora biti lastnoročno podpisana in se lahko vloži preko pošte, lahko pa jo oddate v času uradnih ur na lokaciji Mestnega redarstva na naslovu Proletarska 1, 1000 Ljubljana ali preko elektronske pošte na e-poštni naslov: glavna.pisarna@ljubljana.si
Medobčinsko redarstvo je prekrškovni organ, ki vodi prekrškovne postopke v skladu z določbami Zakona o prekrških. Pri tem se smiselno uporabljajo tudi določila Zakona o splošnem upravnem postopku.
Vsak plačilni nalog ali odločba vsebuje pravni pouk, v katerem je navedena tudi pravica kršitelja do vložitve ustreznega pravnega sredstva. Oseba, ki ji je bila izrečena sankcija ali njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik lahko v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga vloži pravno sredstvo – zahtevo za sodno varstvo ali ugovor.
Zahtevo za sodno varstvo se vloži v osmih dneh od prejema plačilnega naloga pisno pri prekrškovnem organu Skupna občinska uprava, Medobčinsko redarstvo, Ulica heroja Tomšiča 2, 2000 Maribor. Zahteva se lahko vloži:
Zahteva se šteje za pravočasno, če je zadnji dan roka oddana priporočeno po pošti, elektronsko odposlana z varnim elektronskim podpisom, ali izročena neposredno pri organu. Če kršitelj, ki mu je izrečena globa, ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, lahko v osmih dneh po
pravnomočnosti plačilnega naloga plača polovico izrečene globe, sicer mora plačati celoten znesek izrečene globe v 30 dneh od pravnomočnosti plačilnega naloga. V primeru plačila globe pred pravnomočnostjo plačilnega naloga zahteva za sodno varstvo ni dovoljena. Pod pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, lahko kršitelj plača globo, stroške postopka in stroške negotovinskega plačila tudi z negotovinskim plačilnim sredstvom.
Pravna oseba je kot lastnik vozila v prekrškovnem postopku pozvana za posredovanje podatkov o uporabniku vozila, s katerim je bil storjen prekršek. Vloga pravne osebe mora biti opremljena z lastnoročnim podpisom odgovorne osebe oziroma osebe, ki ima v okviru pravne osebe tovrstna pooblastila in žigom pravne osebe, če pravna oseba posluje z žigom. Za pospešitev postopka priporočamo, da se izjavi priložijo tudi ustrezni listinski dokazi (kopija najemne pogodbe, potnega naloga oz. druge ustrezne listine), iz katerih bodo razvidni podatki uporabnika vozila.
Za kršitev predpisov o ustavitvi in parkiranju vozil se ob ugotovitvi prekrška, o katerem kršitelja ni bilo mogoče seznaniti na kraju prekrška, na primernem mestu pritrdi na vozilo obvestilo o prekršku (rdeča ovojnica). Obvestilo o prekršku omogoča kršitelju takojšnje plačilo globe oz. polovice predpisane globe v osmih dneh brez naknadne izdaje plačilnega naloga, brez plačila stroškov postopka in vpisa prekrška v evidenco o prekrških. S pravočasnim plačilom globe na Obvestilo o prekršku se šteje, da je bil plačniku izdan plačilni nalog za prekršek, ki je označen na obvestilu, in da je ta postal pravnomočen, ker se je plačnik odpovedal ugovoru in zahtevi za sodno varstvo. V primeru, da globa v 8 dneh ni plačana to nima posledic za kršitelja, pomeni le, da se izvede običajni prekrškovni postopek z izdajo plačilnega naloga. Če kršitelj obvestila o prekršku ne prejeme (ker je bilo obvestilo namenoma ali pomotoma odstranjeno z vozila) ali pa globa na podlagi obvestila o prekršku ni poravnana, se lastniku vozila/kršitelju izda plačilni nalog na katerega ima možnost plačila polovične globe v osmih dneh po pravnomočnosti.
Sodna taksa je del stroškov postopka, ki nastane v prekrškovnem postopku. Opredeljena je v 143. členu Zakona o prekrških, pogoje za njeno odmero, rok in način plačila pa določa Zakon o sodnih taksah, kar je tudi razlog za tovrstno poimenovanje stroškov prekrškovnega postopka. V prekrškovnem postopku je sodna taksa odmerjena že na sami odločbi ali sklepu, lahko pa vam jo odmeri tudi sodišče v sodbi, za kar prejmete zraven še poziv za plačilo sodne takse.
Zakon o pravilih cestnega prometa v drugem odstavku 15. člena daje redarstvom pooblastila, da izvajajo nadzor nad prekoračitvami hitrosti s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo. Pri tem je izjemno pomembno določilo, ki redarstvom ne daje pravice ustaviti voznika na kraju kršitve. To pomeni, da se kršitev slikovno zabeleži, nato pa se kasneje izda plačilni nalog, na podlagi katerega ima kršitelj pravico vložitve pravnega sredstva.
Zapuščeno vozilo je motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet ali na drugi javni površini, ki ni namenjena prometu vozil in nima registrskih tablic ali ni registrirano več kot 30 dni in ni nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.
Prijavo o domnevno zapuščenem vozilu lahko posreduje kdorkoli:
Prijava naj vsebuje čim bolj podrobne podatke o vozilu (lokacija, barva, tip vozila) in, če je mogoče, tudi fotografijo.
Odstranitev zapuščenega vozila je postopek, ki se izvaja v skladu z 19. členom Zakona o pravilih cestnega prometa s spremembami ter veljavnimi odloki.
Za izvajanje nadzora je primarno pristojna Policija, Medobčinsko redarstvo pa v okviru pooblastil in pristojnosti, ki jih določata Zakon o občinskem redarstvu in Zakon o pravilih cestnega prometa s spremembami. V primeru, da gre dejansko za zapuščeno vozilo, pooblaščena uradna oseba (policist, občinski redar) na zapuščeno vozilo, po prijavi ali uradni dolžnosti, nalepi pisno odredbo, s katero se naloži odstranitev zapuščenega vozila najkasneje v treh dneh. Če lastnik vozila v roku ne odstrani, vozilo, ob upoštevanju zakonskih rokov, odstrani na stroške lastnika vozila pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. Po treh mesecih se lahko zapuščeno vozilo komisijsko uniči ali proda s strani pogodbenega izvajalca. Medobčinsko redarstvo je v tovrstnih primerih pristojno za ukrepanje zgolj v primerih, ko gre za zapuščeno vozilo na javni površini ali površini dani v javno uporabo
Medobčinsko redarstvo, kot prekrškovni organ, izterja le globo za storjeno kršitev. V primeru, da globa ni plačana v skladu z določili Zakona o prekrških, se le-ta izterja preko FURS-a.
Medobčinsko redarstvo ima po veljavnih predpisih pooblastila in pristojnosti za izvajanje nadzora in ukrepanja zgolj na javnih površinah ali zasebnih prometnih površinah, ki so javno dostopne. Navedeno pomeni, da mora biti površina dostopna vsem pod enakimi pogoji. V primeru, da v okviru poizvedbe na lokaciji ugotovimo, da gre za prometno površino v zasebni lasti, kjer je fizično zaprta z zapornico ali je dovoz in uporaba prepovedana s prometno signalizacijo, nimamo pristojnosti za ukrepanje. V takšnem primeru se obrnete na vašega upravnika ali na odgovorno osebo, ki je uredila postavitev fizične ovire (zapornice) oziroma postavitev znaka, ki onemogoča javno uporabo.
Obvestilo FURS-a kršitelj prejme v primeru, ko globa in/ali stroški postopka niso bili pravočasno plačani ali ko zoper pravni akt v predpisanem roku ni bilo vloženo pravno sredstvo. V tem primeru pravni akt postane pravnomočen in izvršljiv, odstopi se ga pristojnemu davčnemu organu v prisilno izterjavo, postopek pa je pri tem prekrškovnem organu zaključen.
Dostopnost
