Živa Bobič Červek; Nina Gornik Mulec

Tole je kartica

Tako bi naj izgledala kartica

Hranjenje prostoživečih živali

Hranjenje prostoživečih živali

V praksi je zelo priljubljeno hranjenje prostoživečih živali. Povečan vnos hrane v okolje pa lahko
privede do povečanja populacij nekaterih vrst ptic, sesalcev in rib.


Problematična je predvsem človeška odpadna hrana (kruh, začinjena in predelana hrana), ki
za nekatere živali predstavlja poglaviten vir hrane. Živali bodo nastavljeno hrano pojedle, tudi
če ne ustreza njihovim prehranskih potrebam.

Vendar takšna hrana ni ustrezna, ker:

  • ne zadosti potrebam živali po vnosu življenjsko pomembnih hranil,
  • zaradi zbiranja na točkah hranjenja se med živalmi prenašajo bolezni,
  • živali izgubijo naravni občutek in hrane ne iščejo več same,
  • živali se preveč razmnožijo,
  • povečata se tekmovalnost in stres,
  • prihaja do povečanega vnosa hranil v vodno okolje, kjer se ustvarjajo za življenje
    neugodni pogoji,
  • razmnožijo se sive vrane, podgane in drugi glodavci.
    Potrebno se je zavedati, da hranjenje prostoživečih živali s človeško hrano posega v njihovo
    naravno prehrano in lahko povzroča bolezni. Prav tako tovrstno hranjenje živali spodbuja, da
    živali kradejo hrano in odpadke, ki so zanje škodljivi.

V kolikor se vseeno ne moremo upreti hranjenju prostoživečih živali, pa je zelo pomembno in
odgovorno, da to počnemo na ustrezen način:

  • Pticam pevkam pripravimo ptičjo krmilnico, kamor lahko nastavimo sončnična semena,
    semena prosa, konoplje, ovsa in buč ter različne oreščke (nesoljene).
  • Za nekatere vrste ptic (kos, brinovka, taščica) lahko pripravimo talno krmišče, kamor nastavimo
    jabolka, plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca.
  • Vevericam lahko nastavimo orehe, lešnike, brinove jagode, gabrova semena, sončnična
    semena, suho koruzo, kostanj.
  • Hranjenje vodnih ptic se zaradi izrazitega negativnega učinka nanje odsvetuje. Za vodne ptice
    in ribe je zelo pomembno, da so vodna telesa in njihove brežine naravi prijazno urejene, tako
    da lahko živali po naravni poti najdejo obilo kvalitetne hrane.
    Več informacij in gradiv na temo hranjena prostoživečih živali lahko najdete na spletni strani
    https://okolje.maribor.si/delovna-podrocja/narava/biotska-raznovrstnost .

Pripravili: Živa Bobič Červek in Nina Gornik Mulec,

SOU Maribor, Skupna služba varstva okolja

Vir fotografij: Pixabay.si; SSVO – Kampanja Ne hrani me! Ohrani me.

Tole je kartica

Tako bi naj izgledala kartica