Namen postavljanja stacionarnih radarjev ostaja enak: povečati varnost najranljivejših udeležencev v prometu in zmanjšati število prekoračitev hitrosti.
Stacionarni radar se po dveh mesecih meritev na Čufarjevi cesti seli na Gorkega ulico, kjer je nazadnje meril hitrost med 27. oktobrom 2025 in 21. januarjem 2026. Stacionarni radar bo meril voznike v obe smeri vožnje. Lokacija meritve je tudi dodatno označena z neprometno tablo in voznika pravočasno opozori na merjenje hitrosti, kar vpliva na spremembo obnašanja voznikov v cestnem prometu.
Slednje potrjuje tudi statistika meritev na Čufarjevi cesti.
Čeprav so številke na prvi pogled še vedno visoke, Mestna občina Maribor zaznava postopno zmanjševanje števila kršitev. To potrjuje, da sistem merjenja hitrosti dosega svoj osnovni namen – umirjanje prometa, večjo prometno varnost in spodbujanje voznikov k spoštovanju omejitev hitrosti.
Na podlagi dosedanjih izkušenj pričakujemo podoben trend tudi na Gorkega ulici. Na tej lokaciji je merjenje hitrosti potekalo med 27. oktobrom 2025 in 21. januarjem 2026, v tem času pa je bilo zabeleženih 5.723 prekrškov.
Cilj Mestne občine Maribor ni povečanje števila izdanih glob, temveč doseči trajno spremembo vozniških navad, zmanjšanje hitrosti vožnje in večjo varnost vseh udeležencev v prometu, zlasti pešcev, kolesarjev in otrok v bližini stanovanjskih območij ter javnih ustanov.
Po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) je neprilagojena hitrost drugi najpogostejši vzrok za prometne nesreče ter prvi vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom (44 odstotkov) in s hudimi poškodbami (42 odstotkov). Zaradi hitrosti se zavorna pot močno podaljša – pri hitrosti 50 km/h je skupna razdalja, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko voznik zazna nevarnost, do popolne ustavitve, 27 metrov (reakcijska pot 14 m + zavorna pot 13 m). Pri 90 km/h je ta razdalja že 67 metrov, pri 130 km/h pa kar 126 metrov. To pomeni, da je lahko pri višjih hitrostih reakcija in ustavljanje prepozno za preprečitev trka, zlasti v primeru pešcev, kolesarjev ali nenadnih ovir. AVP obenem opozarja, da bi zmanjšanje povprečne hitrosti v naseljih za samo 1 km/h pomenilo približno 4 % manj prometnih nesreč.
Ohišja za radarje so postavljena na treh lokacijah, ki so bile izbrane na podlagi Študije za vzpostavitev nadzora hitrosti s stacionarnimi radarji na območju MOM, ki jo je izdelala Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA UM), ki je upoštevala gostoto prometa, bližino šol, vrtcev, zdravstvenih ustanov in zgodovino nesreč. Na vseh lokacijah se hitrost meri v obe smeri, vozniki pa so pred vstopom v nadzorovano območje jasno opozorjeni z ustrezno prometno signalizacijo in dodatno neprometno tablo, ki opozarja na prisotnost radarja.
Podatke o prekoračitvah hitrosti obdeluje Medobčinsko redarstvo Maribor, skladno z Zakonom o občinskem redarstvu in Zakonom o pravilih cestnega prometa. Redarstvo je pristojno tudi za izdajanje glob za prekrške, zaznane s stacionarnimi radarji, in mora postopke začeti v roku 30 dni od ugotovitve prekrška.
Odnosi z javnostmi
MO Maribor
